Dijaki (BIC Ljubljana) - program tehniška gimnazija na Erasmus+ mobilnosti - Turčija 2024

Danes smo se vsi zbudili v razmetanih sobah, kar ni pomagalo pri pakiranju in pospravljanju vseh oblek iz tal kasneje v dnevu. Tudi vedeli nismo kaj bomo danes počeli, ker se dan pred tem nismo uspeli zmeniti. Zato smo se kot pravi istostrankarski demokrati odločili da gremo v akvarij. Zakaj se vprašate? Kot je Plato rekel: ''Ribe združujejo.'' in združevale so. Videli in naučili smo se veliko, posneli veliko fotografij, piranham pa je skoraj uspel rop stoletja; skoraj so ukradle Zojine privranične ledvičke. Po akvariju smo rabili počakati na našega profesorja, ki se je medtem odpravil pohajkovat po bližnjem trgovinskem centru. Ker se je katerikoli bog v katerega verjamete odločil, da zabave še ni konec smo potem 40 minut iskali pravi avtobus za odhod nazaj domov. Ker smo rabili malo sprostitve po stresni vožnji z turškim metrojem smo se odločili, da je pitstop v lokalni burgerđinici, v katero smo šli že predvčerajšnjim s sodelavci. Z napolnjenimi tanki smo se odpravili

Hotelski zajtrki pašejo le še Vidu. Neža, Zoja in jaz pa smo se že drugi dan zapored odločili jesti jogurt in čokoladne kosmiče v sobi. Po zajtrku je sledil zadnji dan dela v laboratoriju. Z Vidom sva do kosila polnila epruvete za rečitvene vrste in tekoča gojišča, punci pa sta opravljali celoten postopek priprave trdnega gojišča. Najprej sta natehtali prah in ga zmešali z destilirano vodo, vse steklenice dali segreti nato pa še sterilizirati v avtoklav, za konec pa sta jih še vlivale v petrijevke. Po kosilu nismo imeli veliko časa saj smo morali oditi iz laboratorija že ob dveh zaradi srečanja z Umitom in Sedo. Ta čas smo izkoristili za poslavljanje od sodelavcev, z katerimi smo se ravno dobro spoznali. Za vsakega sodelavca smo kupili zaponko z sadjem za na haljo. Darila so bili zelo veseli. Na koncu so se nam še vsi podpisali na haljo in prišel je trenutek odhoda. Ob pol treh smo se v šoli dobili z Umitom in Sedo. Imeli smo krajši pogovor o delu v laboratoriju, bivanju in druženju z

Neža in Nejc sta se do zdaj že pošteno naveličala zajtrka v hotelu zato sta se odločila danes zajtrkovati, čokoladne kosmiče in jogurt  kar v sobi. Po zajtrku smo se odpravili v laboratorij, kjer sva do kosila z Nežo pripravljali bujon in kuhali gojišča, fanta pa sta med tem opazovala kancerogena gojišča. Po kosilu pa smo se s sodelavci dogovarjali za večerjo (kar je bil za nas kar velik projekt). Po končanem delu smo se odpravili do hotela, kjer sva z Nežo med gledanjem filma ponovno zaspali. Nejc pa je z veseljem polnil svojo galerijo s slikami speče Neže in Zoje. Ob 18.00 pa smo se  srečali s sodelavci, ki so nas peljali na odlične hamburgerje nato pa nas je zaneslo se v bližnjo kavarno, kjer smo poslušali tradicionalno turško glasbo in veselo klepetali.

 Dan se je začel precej zaspano. Utrujenosti od prejšnjega dneva se kljub spanju nismo znebili. V spodnjem laboratoriju smo najprej vsi opravili razmaze Staphylococcussa aureusa. Nato pa sta fanta odšla v zgornji laboratorij, kjer sta Ismeta učila polko, on pa ju je v zameno naučil turških tradicionalnih plesov. Po odmoru pa je Zoja, med v pripravo gojišč, z Utkom komunicirala v angleščini . Za kosilo smo dobili kremno govejo juho, filane paprike, za prilogo pa makarone s pestom, sladica pa je kot običajno bila baklava. Med delom smo bili povabljeni na praznovanje rojstnih dni vsega osebja, ki je imelo tisti mesec imelo rojstni dan. Zabava je bila tik pred zdajci odpovedana. Tako smo se namesto na zabavo odpravili na lokalni bazar in se lotili nakupovanja. Utrujeni in lačni smo se po bazarju odpravili v lokalno okrepčevalnico. Tam smo si privoščili okusne šavarme. Po odličnem obroku sta se fanta odpravila v Migros, punci pa sva odšli nazaj v hotel. Dan smo zaključili s Marvelovim filmo

Ta dan je bil turški praznik, zato nismo imeli dela v laboratoriju. Namesto tega smo se lahko odločili kam bomo šli, izbrali pa smo Princess islands. S sabo smo povabili še Armana, enega od turških srednješolcev, ki smo jih spoznali prejšnji teden. Vstali smo še bolj zgodaj kot po navadi ter se z metrojem in tramvaje odpeljali v center kjer smo stopili na ladjico ki nas je odpeljala na največjega od štirih otokov Büyükada. Za začetek smo se čez otok le sprehodili in si ga malo ogledovali. V gozdu smo našli drugo največjo leseno zgradbo v Evropi; grško sirotišnico na drugem najvišjem vrhu otoka. Precej ironično če me vprašate. Zraven so se na prostem pasle izjemno prijazne krave s katerimi smo se tudi slikali. Videli smo tudi eno in edino cerkev na otoku kot tudi različne točke z izjemnim razgledom na okoliško morje. Opaziti je bilo mogoče celo, da tako kot Istanbul, je ta otok imel zdravo populacijo mačk, ki smo jih z veseljm pocrkljali. Sprehod se je zaključil s prihodom nazaj v meste

Po napornem vikendu sva se z Vidom sama odpravila na zajtrk, ki ni bil nič drugačen kot ostale dni. Nekaj čez devet smo prišli v laboratorij, kjer smo tokrat zamenjali delovne položaje. Zoja in Neža sta prišle v drugo nadstropje, kjer sva prej delala z Vidom, midva pa sva se odpravila v zgornje nadstropje. Do prve pavze smo bili še vsi čisto zaspani in utrujeno od vikenda. Ko nas je zbudil čaj na malici pa smo začeli z delom. Punci sta pomagali pri pripravi gojišč, midva pa sva se učila uporabljati računalniški program za vnašanje rezultatov in učila Turke kaj pomeni veselica.  Po kosilu sta punci pregledovali gojišča iz prejšnjega tedna in poučevali prijatelje o Slovenski glasbi, midva pa sva filtrirala vodo in filtre postavila na gojišča. Popoldne smo pomerjali nove obleke, okoli 6 pa smo se dobili z našimi Turškimi prijatelji. Od vseh srednješolcev, ki smo jih spoznali, je prišel le Arman, zato smo se odločili, da gremo ponovno na biljard prej pa še nekaj pojesti. Zvečer smo gledali

Kot vsak dan smo se tudi v tega prebudili z nasmehom na ustih, pojedli zajtrk in se odpravili proti trgu Taksim, kjer nam je Nejc kupil bonbone za katere je zapravil kar nekaj svojih lir. Nato smo se napotili proti Galata mostu, kjer smo se ustavili na sendviču z ribami, ki so bile ulovljene prav na tem mostu. Sledil je enourni ogled mesta z ladjico, kjer smo lahko občudovali arhitekturo azijskega dela mesta. Pot nas je nazadnje vodila še do spicy bazarja, kjer smo kupili semena sukulentov. Večer pa smo zakjučili z gledanjem filma. Pogled iz ladjice Sendvič z ribami Spicy bazar

Današnji dan je bil res poseben. Ob devetih smo se s kombijem odpravili proti centru mesta. Naša prva postojanka je bila Hagia Sofia. V mošeji smo si najprej pogledali zgornje galerije, ki so preurejene v muzej. Tam se lepo vidi ohranjene krščanske mozaike in celo enega najstarejših grafitov na svetu. Viking je namreč na kamnito ograjo napisal svoje ime in vsem prihajajočim generacijam oznanil da je obiskal takrat še cerkev. Nato smo se odpravili še v del, ki danes služi kot mošeja. Naša druga je bila Cisterna bazilika. Ta veličastna dvorana je bila zgrajena v času Bizantinskega cesarstva in je predstavljala vir pitne vode za mesto. Danes pa se lhako skozi veliko dvorano sprehodimo in si vmes ogledujemo kipe različnih materialov in umetnikov. Za kosilo smo se ustavili v restavraciji, ki prpravlja tradicionalne köfte. To so sploščene mesne kroglice, ki na koncu bolj spominjajo na čevapčiče, kot na mesne kroglice. S polnimi trebuhi smo se odpravili na Grand bazar. Tam smo v eni izmed t

Dan se je začel kot vsi ostali; z dobro skodelico čaja in kumarami. Med tem ko smo se vsi zaspani prehranjevali, nas je celo obiskal zelo prijazen mačkon, ki smo ga rahlo pocrkljali. Laboratorijsko delo je minilo skoraj v hipu. Danes smo označevali in izdelovali različna gojišča, med njim tudi zelo posrečeno imenovano KOKA gojišče. Danes sva z Nejcem prvič naredila tudi tekoče gojišče ter ga vlila v približno 300 epruvet. Dela nama ni uspelo dokončati, ker nama je kljub huronskemu trudu časa zmanjkalo. Punci sta medtem izdelovali sterilno vodo in njune turške nadrejene učile po slovensko preklinjati. Po laboratoriju smo malo počivali (razen Neže, ki je imela sestanek s taborniki), potem pa smo se dobili z lokalnimi srednješolci ter se odpravili na večerjo in biljard. Vzdušje je bilo izjemno pozitivno in vsi smo se imeli zelo lepo, še posebej zmagovalci.

Dan se je začel kot vsi prejšnji. 15 minut do osmih smo se dobili na zajtrku vsi razen Zoja, ki je raje še malo spala. Ob 9:06 se je začelo naše delo v laboratoriju. Do prve malice, ki je bila ob 10 sva z Vidom pripravljala gojišča, punci pa sta testirali vodo. Sledila je 1 ura intenzivnega dela in nato kosilo. Po kosilu smo bili pol ure skupaj in poslušali naše duhovite prijatelje, ki so nam kazali nacepljanje na gojišča. Ko sta punci odšle sva vlivala krvni agar in gojišča, ki sva jih pripravila dopoldan, v petrijevke. Ker nama je bilo delo tako všeč sva se zmenila da lahko v laboratoriju ostaneva še uro dlje. Kasneje smo se dobili v hotelu, kjer smo jedli jogurt in kosmiče. Ob 7:00 smo se dobili pred Hamamom, ker smo si privoščili kopanje v bazenih, savne in na koncu še posebno masažo. Ven smo prišli "prerojeni". Uživali pa smo skoraj vsi. Utrujeni smo se ob desetih vrnili v hotel in pojedli še kar je ostalo od 5 kilogramskega vedra jogurta in kosmičev.

  Zjutraj smo se odpravili v laboratorij, kjer smo pričeli z delom. Medtem ko sva z Nežo pripravljali brise površin za nadaljnjo identifikacijo in rečitveno vrsto za mikrobiološke in kozmetične analize, sta fanta pomagala pri pripravi različna specializirana gojišča. Vid ob pripravljanju gojišč Pospravljanje gojišč v hladilnik Presenetilo nas je, da imajo v podjetju pavzo zelo pogosto (na vsaki dve uri), kjer si privoščijo čaj ali kavo in zraven nekaj malega prigriznejo. Po kosilu pa smo večino časa preživeli v spodnjem laboratoriju, kjer smo pripravljali gojišča za salmonelo. Slikanje z najljubšim sodelavcem Popoldne pa smo se odpravili v nakupovalno središče, kjer smo večerjali, odšli na gokarte in glowhockey. Zvečer pa smo v sobi odpirali tabu teme.  

Drugi dan smo začeli z zajtrkom. Tukaj smo prvič naleteli na jezikovno pregrado. Receptorju smo morali namreč signalizirati iz katere sobe smo, da nam je dal listke za zajtrk. Ta je bil sestavljen iz sveže zelenjave, cigara bureka, sira in namazov za kruh. Spili smo tudi naš prvi čaj. Ob devetih smo prišli v laboratorij. Kjer so nam najprej, razkazali vse oddelke, nato pa smo se razporedili v pare in odšli na delo. Midve z Zojo sva se odpravili na mikrobiološki oddelek, kjer med drugim testirajo tudi kozmetiko. Tam so naju med delom učili turških besed za hvala- Teşekkürler ederm in turške pesmi- Bir gürü sevdim . Fanta pa sta bila zaposlena na oddelku za testiranje hrane. V laboratoriju smo spili naš drugi čaj. Na poti do hotela smo se ustavili na lokalnem bazarju. Tam sem se pogajla za Zojine špange za lase (v obliki havajskih rožic), Nejc pa si je kupil (pre)tanko majico in 5 parov nogavic.  Popoldne smo malo počili in se odpravili na večerjo. Jedli smo turške pide, kjer je natakar