25.4.2024

Neža in Nejc sta se do zdaj že pošteno naveličala zajtrka v hotelu zato sta se odločila danes zajtrkovati, čokoladne kosmiče in jogurt  kar v sobi. Po zajtrku smo se odpravili v laboratorij, kjer sva do kosila z Nežo pripravljali bujon in kuhali gojišča, fanta pa sta med tem opazovala kancerogena gojišča. Po kosilu pa smo se s sodelavci dogovarjali za večerjo (kar je bil za nas kar velik projekt). Po končanem delu smo se odpravili do hotela, kjer sva z Nežo med gledanjem filma ponovno zaspali. Nejc pa je z veseljem polnil svojo galerijo s slikami speče Neže in Zoje. Ob 18.00 pa smo se  srečali s sodelavci, ki so nas peljali na odlične hamburgerje nato pa nas je zaneslo se v bližnjo kavarno, kjer smo poslušali tradicionalno turško glasbo in veselo klepetali.





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Osmi dan: ponedeljek 22. 4. 2024

Slika
Po napornem vikendu sva se z Vidom sama odpravila na zajtrk, ki ni bil nič drugačen kot ostale dni. Nekaj čez devet smo prišli v laboratorij, kjer smo tokrat zamenjali delovne položaje. Zoja in Neža sta prišle v drugo nadstropje, kjer sva prej delala z Vidom, midva pa sva se odpravila v zgornje nadstropje. Do prve pavze smo bili še vsi čisto zaspani in utrujeno od vikenda. Ko nas je zbudil čaj na malici pa smo začeli z delom. Punci sta pomagali pri pripravi gojišč, midva pa sva se učila uporabljati računalniški program za vnašanje rezultatov in učila Turke kaj pomeni veselica.  Po kosilu sta punci pregledovali gojišča iz prejšnjega tedna in poučevali prijatelje o Slovenski glasbi, midva pa sva filtrirala vodo in filtre postavila na gojišča. Popoldne smo pomerjali nove obleke, okoli 6 pa smo se dobili z našimi Turškimi prijatelji. Od vseh srednješolcev, ki smo jih spoznali, je prišel le Arman, zato smo se odločili, da gremo ponovno na biljard prej pa še nekaj pojesti. Zvečer smo gledali
Preberite več

Prvi dan, 15. 4. 2024

Slika
Naš dan se je pričel dobro. Na letališču Jožeta Pučnika smo bili 15.4.2024 že v zgodnjih urah in hitro stopili na let za Istanbul. Sam let je bil prijeten z nekaj manjšimi nezgodami ki so vključevale Nejca in kozarec pepsija. Ko smo pristali smo se morali znajti na orjaškem istanbulskem letališču; na srečo smo hitro našli pot do prtljage in kombija, ki nas je odpeljal do hotela. Tam sta nas sprejela Seda in Umit, ki sta nam razkazala hotel in kasneje tudi Istanbulsko predmestje. Po kratkem počitku in sprehodu po bližnjem parku, smo se odpravili na večerjo. Jedli smo v eni od mnogih restavracij v okolici; za to je Umit trdil, da je boljša od vseh. Privoščili smo si nekaj lokalnih predjedi, kebap (pikantno in nepikantno različico), za sladico rižev puding ter turški čaj. Dan smo zaključili s kratkim sprehodom in obiskom trgovine, kjer smo kupili le najbolj nujne stvari (čips in pepsi). V hotelskih sobah smo vsi veselo pričakovali nov dan in se mastili s sladkarijami.
Preberite več

4. dan: četrtek 18. 4. 2024

Slika
Dan se je začel kot vsi prejšnji. 15 minut do osmih smo se dobili na zajtrku vsi razen Zoja, ki je raje še malo spala. Ob 9:06 se je začelo naše delo v laboratoriju. Do prve malice, ki je bila ob 10 sva z Vidom pripravljala gojišča, punci pa sta testirali vodo. Sledila je 1 ura intenzivnega dela in nato kosilo. Po kosilu smo bili pol ure skupaj in poslušali naše duhovite prijatelje, ki so nam kazali nacepljanje na gojišča. Ko sta punci odšle sva vlivala krvni agar in gojišča, ki sva jih pripravila dopoldan, v petrijevke. Ker nama je bilo delo tako všeč sva se zmenila da lahko v laboratoriju ostaneva še uro dlje. Kasneje smo se dobili v hotelu, kjer smo jedli jogurt in kosmiče. Ob 7:00 smo se dobili pred Hamamom, ker smo si privoščili kopanje v bazenih, savne in na koncu še posebno masažo. Ven smo prišli "prerojeni". Uživali pa smo skoraj vsi. Utrujeni smo se ob desetih vrnili v hotel in pojedli še kar je ostalo od 5 kilogramskega vedra jogurta in kosmičev.
Preberite več