12. dan - petek, 26. 4. 2024

Hotelski zajtrki pašejo le še Vidu. Neža, Zoja in jaz pa smo se že drugi dan zapored odločili jesti jogurt in čokoladne kosmiče v sobi. Po zajtrku je sledil zadnji dan dela v laboratoriju. Z Vidom sva do kosila polnila epruvete za rečitvene vrste in tekoča gojišča, punci pa sta opravljali celoten postopek priprave trdnega gojišča. Najprej sta natehtali prah in ga zmešali z destilirano vodo, vse steklenice dali segreti nato pa še sterilizirati v avtoklav, za konec pa sta jih še vlivale v petrijevke. Po kosilu nismo imeli veliko časa saj smo morali oditi iz laboratorija že ob dveh zaradi srečanja z Umitom in Sedo. Ta čas smo izkoristili za poslavljanje od sodelavcev, z katerimi smo se ravno dobro spoznali. Za vsakega sodelavca smo kupili zaponko z sadjem za na haljo. Darila so bili zelo veseli. Na koncu so se nam še vsi podpisali na haljo in prišel je trenutek odhoda.

Ob pol treh smo se v šoli dobili z Umitom in Sedo. Imeli smo krajši pogovor o delu v laboratoriju, bivanju in druženju z Turškimi vrstniki v preteklih dveh tednih. Po sestanku sva se z Nežo odpravila do prijateljice, pri kateri je živela nazadnje ko je bila v Istanbulu. Za zahvalo ji je Neža dala Slovenski med, babica pa naju je še lepo nahranila. Ob 6:00 smo se dobili z prijatelji, zato sva s seboj vzela tudi Melek. Tokrat se nas je dobilo malo več in odšli smo na bowling, kjer sem podrl rekord bowling hiše. Po odigrani igri pa smo se odpravili v park in med seboj delili različne kulturne navade, ki vključujejo petje in plese.